Vitamin D

V Sloveniji je sonce za nastanek vitamina D dovolj močno le od aprila do oktobra, zato se pozimi skoraj ne more tvoriti. Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da kar 4 od 5 odraslih prebivalcev Slovenije 6 mesecev v letu (od novembra do aprila) niso zadostno preskrbljeni z vitaminom D. Približno 40 % udeležencev pa je imelo v krvi premajhno serumsko koncentracijo, kar pomeni pomanjkanje vitamina D.*
* Hribar M, Hristov H, Gregorič M, et al. Nutrihealth Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients. 2020;12(6):1838. Published 2020 Jun 19. doi:10.3390/nu12061838

Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema. Vitamin D je edini vitamin, ki ga lahko v zadostni meri biosintetizira človeško telo – in sicer v koži s pomočjo ultravijolične svetlobe (UVB). Vitamin D med vitamine uvrščamo v resnici zato, ker je za biosintezo potreben zunanji pogoj (UVB žarki), ki pa ni vedno izpolnjen. V takšnih pogojih je nujen zadosten vnos tega vitamina s prehrano. V živilih rastlinskega izvora se vitamin D nahaja v obliki ergokalciferola (vitamin D2), medtem ko ga v živilih živalskega izvora najdemo kot holekalciferol (vitamin D3). Slednjega pod vplivom UVB žarkov sintetizira tudi človeško telo. Vendar v telo s hrano vnesemo le 20% potreb. Največ ga je v ribah, gobah in jajcih, nekaj pa tudi v mleku in mlečnih izdelkih.

Glavna fiziološka funkcija vitamina D je, da poveča zmožnost tankega črevesa, da absorbira kalcij in fosfor, ter s tem pomaga vzdrževati ustrezno koncentracijo kalcija in fosforja v krvi. To omogoča normalno mineralizacijo kosti, vpliva na diferenciranje celic kože, uravnava aktivnost celic imunskega sistema, vpliva pa tudi na prenos hormonsko občutljivih genov, s čimer se uravnava tvorba številnih beljakovin. Poudariti je potrebno, da je pomembna vloga vitamina D za ohranjanje zdravih kosti izpolnjena le, če je poleg ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D zagotovljen tudi zadosten vnos kalcija. 

Ker telo vitamin D deloma biosintetizira, je prehranske potrebe po tem vitaminu precej težje opredeliti. Odvisne so namreč od količine biosintetitiziranega (endogenega) vitamina D. Po najnovejših priporočilih v popolni odsotnosti biosinteze človeško telo dnevno potrebuje 20 µg vitamina D. Prehranske potrebe se torej spreminjajo z letnim časom ter glede na izpostavljenost sončni svetlobi.
Endogena sinteza vitamina D v koži pri večini ljudi predstavlja glaven vir vitamina D, nanjo pa vpliva več dejavnikov, kot so geografska lega, čas v dnevu, dolžina oblačil, čas preživet na soncu, tip kože in uporaba krem za sončenje. Za ustrezno tvorbo vitamina D mora biti izpolnjenih več pogojev. Poleg samega časa in obsega izpostavljenosti je zelo pomembna moč sončnih žarkov. Ta je večja, ko je sonce visoko na obzorju. Na geografskem območju Slovenije jeseni in pozimi moč sončnih žarkov ni zadostna, da bi zagotavljala ustrezno preskrbljenost z endogenim vitaminom D - zato je ustrezno količino vitamina D potrebno zaužiti s hrano. V nekaterih geografskih območjih (npr. Severna Evropa) je ta problem še bolj pereč, medtem ko je v tropskih območjih izpostavljenost soncu lahko zadostna tekom celega leta.
Najpomembnejši prehranski vir vitamina D so živila živalskega izvora, precej manj ga je v rastlinskih živilih. Tudi sicer se vitamin D v znatnih količinah nahaja v precej malo živilih - najbogatejši prehranski viri so z maščobo bogata živila, kot so ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki.

Vitamin D in imunski sistem

Le ta ima pomembno vlogo pri normalnem delovanju imunskega sistema. To je potrdila tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Vpliva na celice prirojenega imunskega sistema in omogoča njihovo učinkovito delovanje.
Različne študije so ugotovile povezavo med pomanjkanjem vitamina D  in pogostostjo pojavljanja respiratornih bolezni in gripe. Pri tem bi omenila tudi koronavirus. 
Že pred časom so se pojavile prve domneve, da vitamin D vpliva na imunski sistem, ker so opazili koristnost ribjega olja pri zdravljenju tuberkuloze. Novejše raziskave pa so to področje bolj razjasnile. Vitamin D ima namreč možnost vplivati na določene celice imunskega sistema (npr. na makrofage in monocite) in s tem spodbujati njihovo protimikrobno delovanje. To pomeni, da lahko spodbuja imunski sistem k prepoznavanju in uničevanju bakterij in virusov. Nekatere celice imunskega sistema imajo tudi posebna prijemališča (receptorje), ki ob vezavi vitamina D sprožijo različne procese v celicah imunskega sistema in tako spodbudijo izločanje snovi (peptidov), ki prav tako uničujejo ter zavirajo rast mikroorganizmov. 

Skupine s tveganjem za pomanjkanje vitamina D
Zaradi nezdravega življenjskega sloga, premalo gibanja v naravi in redke izpostavljenosti sončnim žarkom, ki omogočajo nastajanje dovolj velike količine vitamina D v telesu, se pri številnih ljudeh pojavlja veliko tveganje za pomanjkanje tega vitamina.

Povzetek: 
- Vitamin D prispeva k normalni absorpciji/uporabi kalcija in fosforja
- Vitamin D prispeva k normalni ravni kalcija v krvi
- Vitamin D prispeva k ohranjanju zdravih kosti
- Vitamin D prispeva k delovanju mišic
- Vitamin D prispeva k ohranjanju zdravih zob
- Vitamin D prispeva k delovanju imunskega sistema
- Vitamin D ima vlogo pri delitvi celic.

Pomanjkanje vitamina D pa lahko seveda nadomestite tudi z jemanjem prehranskih dopolnil, ki vsebujejo le tega. V naši lekarni vam bomo z veseljem svetovali, da boste izbrali pravega.

Želimo vam vesel december in ostanite zdravi.

Metoda Meško Žitnik
Lekarna pri Sv. Martinu
Zg. Hajdina 44a
2288 Hajdina
Tel.: 02 6207887